AKO MOZAM JAS, MOZETE I VIE
Poslednite slucuvawa vo politi~kiot `ivot vo R. Makedonija me motiviraa da ja napi{am mojata storija, so cel deka nekoj }e izvle~i pozitivna pouka od nea. Ne{to viree vo mene kako i vo sekoj svesen Makedonec. Ova e vreme na istoriska odluka za nas Makedoncite, dali kakako narod ke ne bide ili ke ne spomenuvaat vo istorijata, kako narod, koj samiot administrativno se ukinal i se pretopil vo drugi narodi.,
Mojata bidnina zapo~nala na periferijata na Makedonskiot grad biser, Ohrid. Poteklo vodam od semejstvo, koe so industrijalizacija na povoena Jugoslavija, t.e. N.R. Makedonija, bilo primorano da se iseli od edno prekrasno golemo selo koe egzistiralo mnogu vekovi, vo pazuvite na Bigla planina.
Tatkomi bil u~esnik vo osloboduvaweto od fa{izmot za {to poseduva{e partizanska spomenica od 1943g. Posle osloboduvaweto se vratil vo seloto kade i se o`enil so majkami. Toj bil dostoen i trudoqubiv mlad ~ovek, koj bil za primer vo seloto. Negovite soveti bile visoko ceneti i prifa}ani kaj negovite soselani. Posle osloboduvaweto pri obnovata na razru{enata Makedonska zemja i nejzinata industrijalizacija, fabrikite se gradele po gradovite. Za niv nemalo dovolno rabotna snaga vo gradovite, pa taka toga{nite politi~ki stratezi odlu~ile, naprednite i pomladi selani od poodale~enite sela, da gi nosat vo gradovite so primamlivi ponudi za podobar i polesen `ivot. Vo Zapadniot del od R. Makedonija, takov bil slu~ajot so Mija~ija~ko – Mavrovskiot del, Gorna i Dolna Debarska Reka, Gorni Drimkol, Malesija, Debrca, Ki~evska Kopa~ka, Demirir Hisarsko – Cerskiot region, Pore~ieto od op{tina Makedonski Brod, Mariovo, Bogomilsko – Rosomanski region i nekoi delovi od Tikve{ijata, kako i selata vo pazuvite na planinite Bigla i Gali~ica.
Od na{eto selo imalo golem otpor na ovaa strategija i takvite ponudi bile odlu~no otfrleni. Selanite barale od nadle`nite, da im se podobrat uslovite vo selata zatoa {to vo selata imalo uslovi za razvitok na zemjodeltvoto i sto~arstvoto a so idustrijalizacijata da se napravi i po nekoja fabrika vo nivna blizina, kade bi se zaposlil vi{okot na rabotna snaga. Sepak nivnite barawa ne bile prifateni i taka tie podpadnale pod razni pritisoci za iseluvawe od selata i doseluvawe vo gradovite. Tatkomi mnogupati ka`uva{e deka toj kako voda~ na otporot od negovoto selo, tri dena bil dr`an vo policiskata stanica vo s. Kosel, kade bil psihi~ki i fizi~ki maltretiran za da se odka`e od otporot. Uspeale, go skr{ile negoviot otpor i taka posle to 80% od `itelite na ~elo so tatkom se iselii od seloto. Poveketo do{le vo Ohrid, nekoi zaminale vo Resen, Bitola i Skopje a pak nekoi duri vo Vojvodina. Vo seloto ostanale samo starcite,koj so tekot na vremeto izumrele. Od skoro 500 naseleni ku}i, sega tamu ima samo ru{evini od zidovi i temeli na ku}i i plevni.
Tatko mi go zaposlile prvo vo edna fabrika vo Ohrid kako magacioner, a posle vo grade`no pretprijatie kako nabavuva~ na potrebni materijali. Kako i mnogu drugi Makedonci, taka i tatkomi vo 1970 godina, zamina vo Avstralija, no negovata pe~alba traese samo 5 godini. Se vrati doma za da go prodol`i `ivotot so nas zaedno. Od skromnata pe~albata napravi pristoen dom za `iveewe i povtorno se zaposle vo ohrid vo edno grade`no pretprijatie. I ako go sovetuvale da si ja priberi familijata so nego vo Avstralija, toj nikoga{ ne se osmeli, da go stori toa. Vele{e deka Avstralija e dobra no ne kolku {to ja falat. Sekoga{ spomnuva{e deka so rabotata i trudot {to se vlo`uva tamu, vo Makedonija mnogu pove}e se postignuva. Se penzionira no za `al negoviot penzionerski sta` ne trae{e mnogu. Po~ina, no nikoga{ ne go preboli iseluvaweto od seloto. Sekoga{ se izdi{uva{e so zborovite: ” Aaa {to napraviv”.
Se}avaweto na tatkomi i sudbinata na na{ite Makedonski sela, sakam da ja prenesam na dene{nive generacii, sega koga istorijata se povtoruva, ne za selata, zatoa {to vo 70% od niv, narod nema, prazni se, tuku istata sudbina gi demne Makedonskite gradovi.
Moeto {koluvawe zavr{i vo 1978, i posle otslu`uvawe na voeniot rok, koriste}i go dobriot aftoritet na tatko mi i jas se vrabotiv vo istatoto grade`no pretprijatie. Kako trudoqubiv rabotnik bev cenet i po~ituvan od kolegite, taka da rabotnite zadeol`enija gi izvr{uvav bez prigovor.
Kon krajot na 90 tite od minatiot vek, koga inflacijata vo Jugoslavija, galopira~ki raste{e, se predviduva{e raspad na Jugoslavija i gra|anska vojna. Toa i se slu~i neli? Makedonija postana nezavisna samostajna dr`ava a jas i mojata sopruga kako rezultat na privatizacijata koja toga{ ja odlu~i i sprovede partijata na vlast SDSM, postanavme tehnolo{ki vi{o. Vo meguvreme po~ina i majka mi za koja nie se gri`evme. Po smrta na majka mi so mojata sopruga re{ivme da ja probame sre}ata nadvor od Makedonija. Zaminavme vo 1996 za Avstralija. Do`ivuvaweto na tatko mi vo Avstralija go osetiv na svoja ko`a. So dve deca na vozrast od 11 i 9 g, zapo~navme nov `ivot taka re~eno od nula. Na samiot po~etok imavme pomo{ od nekoi na{i poznanici i prijateli. No nemo`evme da ostaneme celovreme na nivni grb pa zatoa moravme sami da si go probivame patot vo novata sredina. Engleskiot jazik, ne ni be{e na zadovolitelno nivo, zatoa rabotevme toa {to ni se ponudi. Se vrabotivme dvajcata so `enami a decata po~naa da posetuvaat u~ili{te. `iveevme pod kirija. Ednata zarabotuva~ka ja pokriva{e kirijata a so drugata gi pokrivavme sekojdnevnite tro{oci, deca, hrana, potro{uva~ki smetki i dr. Za nastrana ne ostanuva{e ni{to, duri i ponekoga{ moravme da pozajmime za da gi izmirime site obvrski. Problemot se re{ava dokolku najdete dopolnitelni raboti, ne sovetuvaa poznanicite. Pa taka moravme da rabotime po dve raboti. Od sabajle vo fabrika i firmata kade rabotevme od 6 nautro do 3 popladne, a posle toa rabotevme od 5 popladne do 9 ~asot nave~er. Vremeto od 3 – 5 poladne go koristevme za patuvawe od rabota do doma i od doma do na rabota. Na{iot raboten den trae{e od 5,15 na sabajle do 9,45 nave~er. Toa be{e 6 dena vo nedelata. Im se raduvavme na sabotite, zatoa {to ni gi pla}aa 1,5 pati pove}e. Mislevme deka so vakvo tempo na rabota ke zarabotime brzo i ke zastaneme na svoi noze. No na{ata nade` be{e zaludna, zatoa {to ovie sistemi ne se kreirani i smisleni za da u`ivaat site, tuku samo sosema mal procent od naselenieto. 5 – 10%. Prijatelite ne sovetuvaa deka popametno e da si kupime ku}a od kolku da `iveeme pod kirija. Za{tedata od makotrpnata rabota od 3g. be{e dovolna za u~estvo za kredit za na{ata ku}a. Kupivme ku}a, koja so golema radost i gordost ja narekovme “na{a ku}a”. No, ne be{e na{a, be{e pod hipoteka na bankata od koja go zedovme kreditot, Ja isplativme posle 12 godini rabota, so isto tempo. Posle kukata, stariot avtomobil moravme da go zamenime so ponov. Vremeto pominuva{e. nie stareevme, sekojdnevno se isto{tuvavme i prosto zaboravivme na decata, ne vidovme kako ni izrasnaa. Se naviknaa na noviot na~in na `iveewe i svoite aktivnosti gi usoglasuvaa prema nivnite potrebi, ne o~ekuv}i pomo{ od mene i soprugata. Na{a sre}a be{e, {to tie bea svesni za se {to ni se slu~uva, i se posvetija na u~eweto. Pokraj u~eweto, sami se vrabotuvaa sekade kade za toa ke im se uka`e{e prilika. So zarabotkata gi pokrivaa svoite finasiki obvrski pa duri i pogolemiot del od {kolskite tro{oci. Ovoj na~in na rabotewe i `iveewe ne napravi sovremeni robovi. Ni ja uni{ti `elbata za dru`ewe i u`ivawe vo `ivotot. So prijatelite se gledavme samo na retkite zabavi organizirani po klubovite ili na verskite praznici vo crkvite.
Ne mo`e pove}e vaka, si rekovme so soprugata. Ke porabotime u{te nekolku godini i se vra}ame vo Makedonija, odlu~ivme so soprugata. Avstralija i pokraj se {to ni ovozmo`i nemo`evme da ja nare~ime dom. Vo ovaa zemja se uverivme deka `ivotot e sreden i dobar, samo koga instituciite i pravniot sitem funcionira vo site nejzini sferi. Kako po~etnici vo nova sredina bilo kade da odite vo svetot, najpove}e reskirate i pominuvate niz najgolemi maki i stradawa.
Decata gi zavr{ija fakultetite na koi se zapi{aa. Sinot na elektrotehni~ki nauki a kerkata na informatika. Dvajcata se vrabotija i gi ostvaruvaat svoite soni{ta. Na na{a radost sinot re{i da proba da go prodol`i `ivotot na dedovoto mu ogni{te vo Ohrid. Presudna za negovata odluka be{e vrskata so negovata devojka so roditeli od na{eto selo. Vo 2014 se vrativme vo na{iot dom, napraven od tatko mi na periferijata od Ohrid. Go renoviravme i go napravivme prekrasen za `iveewe. Imame golem dvor, i pred i pozadi ku}ata. Go napravivme kako rajska gradina so site komoditeti. Ku}ata vo Avstralija ne ja prodadovme, zatoa {to vo nea ostana da da `ivee na{ata }erka so nejziniot qubovnik, koj vo me|uvreme i postana soprug. Iako ne sme gotovi za penzija, rabotnite aktivnosti so soprugata gi usoglasivme so na{ite potrebi vo Makedonija, i od seto toa vo celost sme zadovolni. Kupivme nekolku parceli vo blizina na selata Orman i Dolno Lako~erej, koj gi pretvorivme vo ovo{ni i zelen~ukovi gradini, osven toa imame eden mal koko{arnik, so 250 koko{ki kako i pomala {tala vo koja tovime, dvaesetina grla goveda i nekolku matorici za priplod. Za se {to }e proizvedime imame nezasiten pazar. Vo momentov sinot ja razgleduva mo`nosta za formirawe sopstvena kompanija koja }e proizveduva nekoi proizvodi za potreba vo elektonskata industrija. Dosta e optimist i veruvame deka }e donese pozitivna odluka. Isto taka o~ekuvame i svadba vo slednata godina.
Mnogumina }e se zapra{aat koja e celta na ovaa storija. So zadovolstvo }e vi ka`am;
Vo Avstralija nikoga{ ne se osetivme, svoi na svoeto. So naseluvawe na mnogu doselenici od Azisko-Afrikanskiot kontinet, vrednosta na rabotnata raka, drasti~no e opadnata a so toa i `ivotniot standar. Brojot na punktovite za dele~e hrana na bezdomnici se zna~itelno vo porast kako i dol`inata na redovite za ~ekawe. A Australija se smeta edna od najbogatite zemji vo svetot.,
To~no e deka site razvieni industriski i demokratski zemji, imaat potreba na stru~na rabotna raka. Da no pod nivni uslovi. Tamu vie ne ste vo pozicija da birate, tuku ke ve biraat. Nikade nema garancija deka ke dobiete zaposluvawe po va{ata struka, zatoa {to tie, toa ne im go garantiraat nitu na nivnite doma{ni kadri.
So va{ite fakultetski diplomi, dobieni na Makedonskite fakulteti, mo`ete da se slikate, dokolku so uspeh ne gi polo`ite dodatnite dr`avni ispiti soodvetni so va{ite zavr{ni diplomski ispiti i ne polo`ite akademsko poznavawe na angliskiot jazik(zboruvawe i pi{uvawe)
Celta na tie zemji e da ja zgolemat konkurentnosta so stru~ni kadri, so {to }e ja namalat vrednosta na stru~nata rabotna raka.
Preku letoto mnogu od na{ite poznanici i prijateli ne posetuvaat, vo Ohrid. Na{iot povratok i na~in na `iveewe vo Ohrid tie go gledaat so voshit. Za `al, sekoga{ go izgovaraat ona poznatoto , ” E da ima red i po~ituvawe na zakonite, kako {to ima vo Avstralija i nie bi se vratile” Mnogumina od niv sakaat penzionerkite godini da si gi `iveat vo Makedonija, no se somnevaat vo pravniot sistem. Pokraj niv ne e mal brojot na na{inci, koi sakaat da investiraat vo R. Makedonija, no za `al, sproveduvaweto na pravniot sistem e toa {to gi odvra}a od nivnite nameri. Ima mnogu primeri na neuspe{ni nastojuvawa.
– Izminatoto vreme od 27 godini, doka`a deka ovoj politi~ki sitem ne e funkcionalen i dobar da se za~uva i da prodol`i da se koristi i sproveduva vo Makedonija. Mora promena na sitemot i praktikata vo negovoto sproveduvawe.
– Politi~kite funkcioneri, koi ne ubeduvaat deka se nekoj drug, e odgovoren za sostojbata vo Makedonija i ne se spremni da ja prifatat li~nata odgovornost za nea, ne ja zaslu`uvaat na{ata doverba i glas.
– Dali nekoj Makedonski politi~ar podnesol neodpovikliva ostavka od funkcijata koja mu e dodelena, dokolku vo slu~aj na negovoto izvr{uvawe na funkcijata nastanale {teti, ~ove~ki ili materijalni zagubi? — NIKOJ, Toa mora da bide dostoinstvena obvrska na sekoj politi~ar.
– Dali nekoj Makedonski politi~ar, podnesol neotpovikliva ostavka kako rezultat na li~na odgovornot na funkcijata koja ja izvr{uva, poradi korupcija, nepotizam, finasiki malverzacii, zagubi ili sl. vo negoviot sektor. – NIKOJ, Toa mora da bide dostoinstvena obvrska na sekoj politi~ar i op{testven funkcioner.
– Politi~ari koi ne se konsultiraat so sopstveniot narod, tuku go potcenuvaat, omalova`uvaat i navreduvaat, treba da se otstranat od nivnite politi~ki funkcii vo sistemot i ne treba da gi zastapuvaat interesite na narodot. Tie mora da razberat deka, tie se na soodvetnite funkcii za da mu slu`at na narodot, a ne e narodot tuka za da im slu`i na naivnite li~ni interesi.
– Dali nekoj politi~ar koj sopstvenoto politi~ko pozicionirawe na nekoja politi~ka funkcija, go koristi za sopstveno i bogatewe na svoite bliski rodnini i prijateli ili sopartici, bil krivi~no gonet vo R. Makedonija i kakva e sudskata odluka. Sudot treba da bide dostoen na svojata funkcija i nepristrasen vo sekoj sekoj slu~aj
– O~igledna pojava koja sekoj mo`e da ja vidi vo Makedonija e politi~ko-partiska podelenost pome|u naselenieto, {to e najgolemata {teta od 27 godi{noto politi~ko vladewe na dvete pogolemi partii vo Makedonija. Vakvata pojava e najgoemata opasnost za politi~ko ekonomskiot prosperitet na R. Makedonija kako dr`ava na Makedonskiot narod i nacionalnostite koi `iveat vo nea. Sekoga{ e dobro da se ima tret ili ~etvrti izbor. Ima pomali partii so podobri i porealni programi, treba da im se dade momo`nost.
– Mora vo Makedomnija da se slu{aat i po~ituvaat mislewata i sovetite na vistinskite eksperti, vo bilo koja oblast. Dosega{nata praksa sekoj da se prestavuva kako ekspert, vo propagandnite glasila radija, televizii i pi{ani vesnici, treba da se napu{ti i blagovremeno kritikuva. Sekoe prestavuvawe kako politi~ki anliti~ari na sekogo po polit~ka potreba, da se osuduva i kaznuva. Izgleda vo Makedonija, politi~ki ekspert i analiti~ar e najpopularnoto zanimawe,
Za `al nikoj od tie eksperti ne ka`uva deka, Makedonija ja spremaat da ja napravat buni{te za otpadnatite kriminalci i teroristi koi bea primeni vo zemjite na E.U., kako BEGALCI. Sekojdnevnite ubistva, siluvawa, pale`i na vozila, kre{ewe i rasturawe prodavnici, tepawe na nedol`noto doma{no naselenie vo tie zemji, gi tera Vladite vo tie zemji, sistematski da se osloboduvaat od nivnite humanitarni “mileni~iwa”. Zatoa im treba Makedonija. Vo nivnite planovi Makedonija ke bide zemjata kade niv }e gi doseluvaat, a Makedonskiot narod ke se iseluva i pretvara vo sovremeni robovi za ekonomiite na ovie zemji
Poslednite politi~ki slu~uvawa, a posebno aktuelniot dogovor so Grcija i referendumot za negovo usvojuvawe, se sigurni dokazi deka toa e dogovoreno i se sproveduva sistematski. Dogovorot e Danajski podarok, koj e poguben za Makedonskata dr`ava i narod. Kako raboti Gr~kata propaganda i politi~ko podmetnuvawe li~no sum go osetil. So toj dogovor vo smrtna opasnost e R. Makedonija, Makedonskiot narod i Makedonskiot jazik. Toa go krijat site takanare~eni Vladini funkcioneri i nejzinite takanare~eni eksperti, a sega vidovme deka na toa se priklu~uva i sudskata vlast.
Za korumpiranosta na sudskata vlast, ne treba da vi zboruvam, toa sekojdnevno go gledate a mnogumina go ose}ate na svoja ko`a. Vo R. Makedonija go gledate najgolemiot paradoks na pravniot sitem. Borcite za pravna dr`ava i za{tita na ustavot, se sudat, po direktiva na Vlasta, a od zatvor na sloboda se pu{taat osudeni i doka`ani kriminalci, silexii i ubijci. Pa dali ima kraj na ova? A na seto bezumie, vidovte kako Ustavniot sud na R.M. donese paradaoksalna presuda na eden {kolski primer, za neustavna odluka izglasana i vo faza na sproveduvawe od strana na Sobranieto na RM. So toa Ustavniot sud na R.M , e celosen u~esnik vo pogrebuvaweto na pravniot sistem vo R.M.
Ova me tera ne samo mene, tuku i mnogu drugi Makedonci da razmislat najseriozno za svojata idnina vo na{ata sopstvena dr`ava.
Poslednata nade` e BOJKOTIRAWE na referendumot, koj vlasta go zagovara i priprema za falsifikuvawe. Samo BOJKOTOT mo`e da ja spasi R. Makedonija, od provalijata vo koja nasigurno ja turka vlasta i nejzinite stranski pomagateli.
Li~no Jas, mojata sopruga, sinot i negovata devojka, na 30 Septemvri ke go BOJKOTIRAME referendumot i nema da glasam. A toa }e go pravime za podobro utre, za moite sogra|ani i sonarodnici Makedonci i naredni generacii, ne dozvoluvam na{iot glas da bide iskoristen za uni{tuvawe na Makedonskoto bitie, samo poradi toa {to nekoi poli~ari na koi im ja dadovme na{ata doverba, ne znaat da si gi kontrolira svoite bolni i nerealni ambicii.
BOJKOTOT e ednistvenoto re{enie za opstanok na Makedonija.
Ne zaboravete, usvojuvaweto na dogovorot so Grcija i negovo sproveduvawe, na Republika Makedonija, }e i donese samo praznewe na gradovite so zaminuvawe vo drugi zemji na rabotnosposobnoto naselenie a posebno stru~no osposobenite pomladi Makedonci.
Nikola Fidanoski
21 Septemvri 2018
OHRID
–